Borelioza, znana tudi po imenu Lymska borelioza, je bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi in se na človeka prenaša z ugrizom klopa. Klopi se okužijo preko prehranjevanja, saj se prehranjujejo s sesalci ali pticami, ki nosijo bakterijo v krvi. Bolezen lahko najdemo v Evropi, Severni Ameriki in osrednji Aziji. Okužbe so tako značilne tudi za Slovenijo. Pomembno je zgodnje ugotavljanje bolezni, saj lahko preprečimo nastanek resnejših posledic, ki jih borelioza lahko prinese. Več o boreliozi si lahko preberete na povezavi: sos-klop.si.
Simptomi borelioze
Borelioza se po navadi pojavlja v treh fazah. Prva faza (od 3 dni do 32 dni po ugrizu okuženega klopa) je znana predvsem po spremembah na koži. Na koži nastane značilen rdeč madež z imenom erythema migrans, ki se postopoma in periferno širi navzven in po navadi dobi obliko obroča ali kolobarja. Rdeč madež se pojavi pri 70-80% okuženih z boleznijo borelioza. Če okužbe pravočasno ne zdravimo, se lahko zraven rdečega madeža pojavijo tudi drugi zgodnji simptomi, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, slabost, bolečine v mišicah in sklepih. Zanimivo pa je tudi, da pri okužbi ne pride vedno do kožnih sprememb in da nekatere okužbe potekajo povsem brez znakov okužbe, torej asimptomatsko. Zato je pomembno, da v primeru ugriza klopa in še posebej rdečega izpuščaja obiščemo zdravnika, ki bo mesto ugriza opazoval. Velikokrat se okužba pozdravi brez predpisanih antibiotikov, mnogokrat pa so za zdravljenje potrebni antibiotiki, ki so v zgodnji fazi uspešni.
Inkubacijska doba od okužbe do pojava simptomov traja od približno enega do dveh tednov, lahko pa je tudi veliko krajša (traja le nekaj dni) ali pa veliko daljša (vmes minejo leta).
V drugi fazi, v razširjeni stopnji okužbe, se lahko bakterija Borrelia razširi preko limfnega sistema ter okuži krvi obtok in preko krvi okuži ostale organe. Ko se borelioza razširi, se pojavijo določene prizadetosti telesnih organov v mišično-skeletnem sistemu (otekline, vnetje, bolečine v sklepih in mišicah), centralnem živčnem sistemu (meningitis, encefalopatija, poškodbe možganskih, očesnih in perifernih živcev). Kasneje lahko pride do nevroloških simptomov, kamor spadajo zmedenost, izguba spomina in pozornosti, onemogočeno premikanje ene polovice ali celega obraza-pareza obraza, togost v vratnih mišicah, težave pri hoji). Lymska borelioza lahko povzroči obrazno paralizo, ki ovira nasmeh, utripanje in žvečenje na eni ali obeh straneh obraza. Lahko povzroči tudi občasni dvojni vid. Pri približno 10-15% nezdravljenih ljudi borelioza povzroči tudi nevrološke težave, znane pod imenom nevroborelioza. Redko lahko zgodnja nevroborelioza vključuje vnetje možganov ali hrbtenjače s simptomi, kot so nenormalna hoja, očesni gibi ali govor, oslabljeno gibanje ali tresenje. Pojavijo se lahko tudi motnje srca, pri otrocih pa se lahko pojavi tudi delna izguba vida. Pri boreliozi lahko pride do vnetja korenin hrbteničnega živca, ki povzroča bolečino in kasneje šibkost in spremenjen občutek na predelih telesa, ki jih oskrbujejo živci, povezani s prizadetimi koreninami, recimo okončine ali deli trupa.
V tretji fazi, po nekaj mesecih ali letih, se lahko razvijejo kronični simptomi, ki prizadenejo številne dele telesa (sklepe, živce, možgane, oči, srce). Pojavi se lahko lymski artritis, ki običajno prizadene enega ali več sklepov obliki otekanja. Borelioza pogosto prizadene koleno ali kolk, ramenski sklep ali čeljust. Brez zdravljenja se bolečina in otekanje zmanjšata, vendar se kasneje občasno vračata. Kasneje se lahko pojavijo kronični nevrološki simptomi, ki povzročijo občutek otrplosti in mravljinčenja v nekaterih predelih telesa. Pojavijo se lahko kognitivne težave, nespečnost in splošno slabo počutje, migrene, težave z ravnotežjem, nerodna hoja, obrazna paraliza, bolečine v hrbtu, borelioza pa lahko povzroči tudi različne psihološke motnje, napade panike in tesnobe.
Okužba z boreliozo ima lahko v nekaterih primerih resne posledice.
Preventivni ukrepi za preprečitev nastanka borelioze
Pred ugrizi klopov se najlažje zaščitimo s preventivnimi ukrepi, kamor spadajo ustrezna oblačila. Priporočljiva so oblačila svetlih barv, ki pokrivajo celo telo (majice z dolgimi rokavi in dolge hlače). Pred ugrizi klopov se lahko zaščitimo tudi z uporabo repelentov, ki odganjajo klope.
Najpomembnejši ukrep za preprečevanja nastanka bolezni je seveda tudi čim hitrejša odstranitev prisesanega klopa, saj tako lahko najuspešnejše preprečimo verjetnost okužbe. Ko se vrnemo iz narave, zmeraj temeljito pregledamo dele telesa in preverimo, če nas je morda ugriznil klop. Posebej smo na pozorni kožne gube (pazduhe, dimlje, pod prsmi, uhlji), poraščene dele telesa in predele, ki so bolj vlažni, saj imajo klopi radi vlago.
Prisesanega klopa odstranimo s pinceto, tako da klopa primemo čim bližje koži in ga enakomerno in z enim gibom izvlečemo iz mesta ugriza. Pincete ne vrtimo v levo in desno in mesta ugriza ne mažemo z olji in mazili. Pri tem pazimo, da kakšen del klopa ne ostane v naši koži. V primeru, da se to zgodi, je potrebno obiskati zdravnika, ki bo opazoval mesto ugriza. Pri otrocih je potrebno skrbno pregledati tudi lasišče in vrat.
Zgodnje zdravljenje borelioze
Ko nastopi borelioza, je pomembno pravočasno ukrepanje. Zdravljenje borelioze je v prvi fazi po navadi uspešno, zato je pomembno zgodnje ugotavljanje in zdravljenje bolezni. V primeru ugriza klopa in še posebej, če se pojavi rdeč madež, je nujno potreben obisk zdravnika. Telo se po okužbi v veliko primerih pozdravi brez antibiotikov, okužba pa se v prvi fazi uspešno zdravi tudi z antibiotiki.