Možgani so zapleten organ, ki odločilno vplivajo na naše dojemanje sveta in našo samopodobo. Kar 66% ljudi ima nizko samopodobo, saj je velika večina naših misli negativnih.
Naša predstava o tem kdo smo, kakšni smo in kaj ter zakaj nekaj počnemo je popolnoma drugačna od predstave, ki jo imajo drugi ljudje o nas.
Izmed številnih pohval, ki jih dobimo, si najbolj zapomnimo kritiko, katero premlevamo in se z njo obremenjujemo.
Zaradi pretežno negativnega dojemanja samega sebe, izkoristimo samo 10% svojega potenciala. Kar 90% naših naravnih danosti pa neizkoriščeno izpuhti.
Estetski posegi pomagajo odpraviti vzroke naše samopodobe. Dvigajo samozavest in samospoštovanje. Zavoljo estetskega posega se poveča zmožnost našega soočanja z življenjskimi izzivi. Postanemo zadovoljni sami s seboj. Pričnemo se sprejemati in dobimo občutek, da smo vredni uspeha ter spoštovanja.
Razvoj estetskih posegov
Izum anestezije, sterilnih tehnik, razkužil in antibiotika so pripomogli k manj bolečim kirurškim posegom. Razlogi za prve kirurške lepotne posege so bile poškodbe obraza in udov ter opekline na koži med prvo in drugo svetovno vojno. Estetski posegi so vojakom s strelnimi poškodbami na obrazu povrnili estetsko ustrezen izgled, po vojni pa so postali posegi dosegljivi tudi ostalim ljudem.
Po letu 1960 se estetska kirurgija ne ukvarja več samo s popravljanjem poškodb, temveč tudi z izboljšanjem zdravih, nepoškodovanih tkiv.
S pojavom družbenih omrežij so postali estetski posegi zanimivi širšemu krogu ljudi.
Na začetku so se za lepotne operacije zaradi visokih cen posegov pretežno odločali člani premožne elite. S časom so postali pomlajevalni in izboljševalni estetski posegi cenovno dostopnejši, zato danes estetska in plastična kirurgija nista več rezervirani samo za elito.
Z estetskimi posegi do izboljšanja videza ali odpravljanja težav
Ljudje si že od nekdaj želimo ohraniti ali izboljšati svoj videz. Egipčanska kraljica Kleopatra je ohranjala lepo in negovano kožo s pomočjo bogatih kopeli iz medu in mleka oslic ter pilingov.
Estetski posegi, s katerimi izboljšujemo videz in jih poznamo danes, se delijo na ne invazivne posege in invazivne kirurške posege. Med ne invazivnimi posegi prevladujejo:
- pomlajevanje obraza z injiciranjem
- dermalna polnila
- kemični piling obraza
- lasersko odstranjevanje dlak
- mikrodermoabrazija – luščenje kože, s katerim se regenerira in revitalizira kožo. Pri postopku se uporablja fine kristale, s katerimi se odstranijo odmrle kožne celice.
- CoolSculpting – zmanjšanje količine maščobnih oblog na trebuhu, bokih, hrbtu, stegnih, pod brado. S tem postopkom se zamrzne maščobne celice, kar doprinese k vitkejši liniji, čvrstejši postavi in bolj napeti koži. Maščoba se zmanjša za vsaj 20%.
- injekcijska lipoza – zmanjšanje maščobnih oblog podbradka, lic, maščobnih mešičkov pod očmi, vratu, nadlakti, trebuha, dojk pri moških, bokov, na zunanji in notranji strani stegen, zadnjice, kolen in hrbta. Zdravilo, ki topi maščobo, se z manjšimi vbodi vbrizga v želeno mesto.
- odprava celulita z radiofrekvenčno in infrardečo energijo ter hkratnim vakuumom in masažo
Invazivni kirurški estetski posegi so posegi, ki jih opravijo izkušeni plastični kirurgi z obsežnim strokovnim znanjem:
- trebušni posegi
- povečanje prsi
- zmanjšanje prsi
- blefaroplastika ali operacija vek
- rinoplastika ali preoblikovanje nosu
- lifting obraza
- liposukcija ali odstranjevanje maščobe
- lasersko odstranjevanje dlak
- odstranjevanje znamenj
Invazivni kirurški estetski posegi osebi izboljšajo videz. Velikokrat pa poleg estetske koristi estetski posegi odpravijo funkcionalne težave: operacija vek je potrebna, kadar veke ovirajo vid, zmanjšanje prsi pa olajša bolečine v hrbtu.
Dolgo življenje brez staranja
Število estetskih posegov se je v zadnjih 10-ih letih povečalo skoraj petkrat. Najpogosteje se ljudje odločajo za minimalno invazivne posege kot so:
- injekcije botulinskega toksina
- lasersko odstranjevanje dlak
- dermalna polnila
- kemični pilingi
- lasersko obnavljanje kože
- mikrodermoabrazija
Gre za učinkovite in minimalno boleče postopke z majhnim pojavom stranskih učinkov in kratkim časom okrevanja.
»Vsak človek si želi dolgo živeti, nihče pa si ne želi postarati.« Citat Jonathana Swifta, ki pove veliko o človekovi nečimrnosti.