Možganska kap nastopi, ko v možganih poči kapilara ali pa krvni strdek zamaši eno od možganskih žil. V obeh primerih je lahko usodna za človeka. Pravilno in hitro posredovanje pa lahko človeku reši življenje. Kap je lahko blažja in jo obvladujemo s spremenjenim kvalitetnim načinom življenja in zdravili. Pri hujši obliki pa je po bolnišničnem zdravljenju na vrsti dolgotrajno okrevanje po možganski kapi.

GROM …

… je kratica za osnovno prepoznavanje možganske kapi.

G kot govor. Če opazimo, da oseba v naši neposredni bližini začne nerazločno govoriti, je to lahko prvi znak možganske kapi. Govor je otežen. Pogosto nerazločen in nepovezan.

R kot roka. Roka osebe, ki jo je pravkar prizadela možganska kap, je povešena. Primemo jo za to roko in naj jo poskusi iztegniti. Če ne gre, je to to.

O kot obraz. Osebo spodbudimo, naj se nam nasmehne. Če se ji pri tem povesi ustnica, je to že eden znakov možganske kapi.

M kot minuta, torej se mudi. Pri vseh navedenih znakih takoj pokličemo zdravniško pomoč. Kajti vsaka minuta je lahko usodna ali pa je vzrok za hujšo obliko kapi. Okrevanje po možganski kapi pa je mukotrpno in dolgotrajno.

Možganska kap lahko prizadene levo ali desno polovico možganov. V kolikor pride do prizadetosti na levi strani telesa, je možganska kap nastala v desni polovici možganov. In obratno. Prizadetost desne strani telesa je vzrok kapi v levi polovici možganov.

Vrste možganskih kapi

V osnovi sta dve. Glede na stopnjo prizadetosti možganov.

Pri lažji obliki gre le za opozorilni znak. Posebnega zdravljenja ni. Priporoča se sprememba življenjskega sloga. Poleg pa se predpišejo tudi zdravila, ki preprečijo ponoven napad. Kajti vsaki naslednji je hujši in lahko tudi zadnji.

Pri težjih oblikah možganske kapi pa je potrebno bolnišnično zdravljenje in po njem še dolgotrajna in mukotrpna rehabilitacija. Pri njej sodelujejo prizadeta oseba, zdravnik, fizioterapevt in svojci. Drug brez drugega ne morejo. Okrevanje po možganski kapi potrebuje celostno obravnavo.

Možganska kap nastane lahko zaradi krvavitve v možganih. Največkrat poči kapilara. Če poči kakšna večja žila, povratka ni. Krvavitev nastane v možganih ali v prostoru poleg. Takih kapi je nekje od 15 do 20 %. Pokanje kapilar je največkrat posledica visokega krvnega tlaka. Izjemoma pa pride do krvavitve v možganih tudi pri motnji gostote v krvi.

Drug vzrok je zamašena arterija. Od nekje v telesu pride krvni strdek v možgane. Zapre arterijo in prepreči dovod kisika v možgane. Tako nastanejo poškodbe možganov. Do strdka v telesu pride lahko kadarkoli. O večjem številu možganskih kapi poročajo po hujših prometnih nesrečah. Tam pride do večjega števila strdkov v telesu. In samo eden se lahko loči od tkiva in s krvjo pripotuje do možganov. In na koncu naredi več škode, kot poškodbe po sami prometni nesreči. Te vrste možganske kapi so bistveno pogostejše od krvavitev v možganih.

Tretja vrsta možganske kapi pa je tako imenovana TIA možganska kap. Pri tej okrevanje po možganski kapi za enkrat še ni potrebno. To je lažja oblika zamašene žile v možganih. Strdek žilo le poškoduje, je ne zamaši. Znaki pa so popolnoma enaki obema vrstama možganske kapi. Trajajo pa le nekaj minut in so v osnovi opozorilo, da bo slej kot prej prišlo do prave kapi. Obisk zdravnika je nujen. Potem pa jemanje predpisanih zdravil, preventivni pregledi in nujna sprememba življenjskega sloga. Izogibanje slabim razvadam, posvečanje pozornosti samemu sebi. Veliko se gibati in sproščati v naravi. Prav tako pa jesti dobro hrano.

Vzroki za nastanek možganske kapi

Zdrav duh v zdravem telesu je najboljša zaščita pred možgansko kapjo.

Najbolj so ogroženi ljudje z boleznimi srca in ožilja. Visok krvni tlak ali močno povišan holesterol imata prednost. Na možgansko kap vpliva tudi starost in slabe življenjske razvade. Eden vzrokov je tudi stres. Lahko pa nas ujame tudi že zaradi dedne zasnove. Vendar gre tu predvsem za povzete vzorce življenja.

Vsi ti dejavniki pa posledično vplivajo tudi na kasnejšo rehabilitacijo.

Okrevanje po možganski kapi

Je dolgotrajno. V najboljšem primeru vsaj leto dni. Veliko je odvisno od psihofizičnega stanja pacienta pred kapjo. Mladi in zdravi bodo okrevali hitreje. Starejši s pridruženimi kroničnimi boleznimi pa bodo potrebovali daljši čas.

Pri samem okrevanju sodelujejo pacienti v prvi vrsti. Z resnostjo in vztrajnostjo bodo kmalu na novi poti. Potem so tu še zdravniki, ki spremljajo pacienta ves čas okrevanja in strokovno svetujejo. Brez fizioterapevtov je okrevanje nemogoče. S svojim znanjem pomagajo pacientom do boljšega stanja na popolnoma njihov način. Vsakega posameznika obravanavajo edinstveno. In izvajajo terapije, prilagojene za vsakega posebej. Skozi okrevanje pa morajo tudi svojci pacienta. Ti naj ga predvsem spodbujajo in pomagajo kjer lahko.

V sedanjem času pa so možne tudi terapije na domu. Bivanje doma bistveno pripomore k uspehu okrevanja. Izkušeni terapevti obiskujejo paciente na domu in jih učijo korak po korak k novemu življenju. Svojce poučijo o načinih ravnanja s pacientom in jih ozaveščajo o poteku okrevanja. Ker je pacient v domačem okolju, je psiha tista, ki je podlaga za uspešno okrevanje po možganski kapi.