Zelenjava, ki jo pridelamo sami, je ponos vsake gospodinje. Da bi je pridelali čim več, so vam v pomoč rastlinjaki tudi na spletnem mestu. Vas zanima, zakaj si omisliti rastlinjak in kakšne so prednosti, ki vam jih rastlinjaki nudijo?

Rastlinjaki in njihova zgodovina

Začetki gojenja rastlin v zaprtih prostorih

Prve ideje o uporabi rastlinjakov za vzgojo rastlin segajo v obdobje Starega Rima. V tem obdobju je namreč živel in deloval voditelj imperija Tiberius. Ta je znan po svoji veliki ljubezni do kumar, ki jih je želel imeti na svoji mizi vsak dan. Da bi željam voditelja ustregli so vrtnarji razvili nov sistem kultiviranja, ki je to omogočal. Kumare so posadili v zemljo, ki se je nahaja v vozičku. Na ta način so lahko z vozički kumare vsak dan peljali na sonce, preko noči pa zavarovali pred nizkimi temperaturami ponoči. Tako se je začela zgodovina prvih rastlinjakov.
Pravi rastlinjaki s steklom so se v Italiji pojavili v 13. stoletju. V njih so gojili eksotične vrste, ki so jih raziskovalci in bogataši prinašali iz svojih potovanj. Iz Italije izvira tudi besedna zveza botanični vrt.

Rastlinjaki, ki so omogočali zadrževanje in uravnavanje temperature ter vlage (glede na potrebe rastlinskih vrst) se pojavijo še kasneje. Med prve take, ki so omogočali uravnavanje temperature sodijo rastlinjaki v Koreji, kjer prve omembe najdemo leta 1450. Takrat je namreč Joseon Dynasty opisal nasade citrusov, ki so jih v Koreji predvsem v zimskem času greli v tradicionalnih rastlinjakih.

Predniki sodobnih rastlinjakov

V 17. stoletju so se predniki sodobnih rastlinjakov pojavili tudi na Nizozemskem in v Angliji. Glavni izzivi povezani z rastlinjaki so bili povezani z ohranjanjem primerne temperature ter ustrezne mikroklime. Danes lahko na Nizozemskem najdemo ogromne površine rastlinjakov, kjer pridelujejo velike količine cvetja ter zelenjave.

Prvi sodobni rastlinjaki pa so povezani s Francijo. V Leiden-u je prvo sodobnemu rastlinjaku podobno zgradbo postavil Charles L. Bonaparte, namenjen pa je bil zaščiti dreves pomaračne pred zmrzaljo. Med enega največjih prvih rastlinjakov sodi tudi 150 metrov dolg ter več kot 10 metrov visok in širok. Ta se nahaja v palači Versailles.

Zgodovina sodobnih rastlinjakov

Število rastlinjakov se je močno povečalo po letu 1960, ko so na trg prišli plastični materiali. Ti rastlinjaki so bili izdelani iz aluminijastih in železnih okovij ter prekriti s plastičnimi materiali. Stroški gradnje so bili seveda nizki, kar je omogočilo gradnje rastlinjakov tudi manjšim kmetijam ter vrtnarijam. S številnimi inovacijami se je povečala trdnost materialov, prav tako pa se je podaljševala njihova življenjska doba.
Najsodobnejši rastlinjaki omogočajo dodajanje opreme za segrevanje prostora, nadzor svetlobe ter omogočajo ohranjanje primerne mikroklime prostora. Prav tako so na trgu prisotne različni prekrivni materiali – poleg plastike še vedno izredno priljubljeno steklo ter polikarbonati.

Efekt tople grede

O efektu tople grede govorimo v povezavi z rastlinjaki, pa tudi Zemljino atmosfero. Gre za proces, ki se pojavi, ko plini v Zemljini atmosferi ujamejo toploto Sonca. Posledično se Zemlja bistveno bolj segreje kot bi se, če atomosfere ne bi bilo. Plast plinov v atmosferi torej omogoča življenje kot ga imamo. In kako deluje?

Podnevi sončni žarki prodrejo skozi prekrivni material (steklo, folijo itd.) ter sregrejejo zrak v notranjosti rastlinjaka. Ujeta toplota se ohrani v rastlinjaku tudi ponoči, ko se okolica ohladi. V ozračju podobno vlogo kot steklo opravijo plini v zraku.

Prednosti uporabe rastlinjaka na domačem zemljišču

Rastlinjaki predstavljajo zaprt prostor v katerem lahko vzgajamo različne vrste sadja in zelenjave. Optimalno rast pri tem zagotavlja možnost nadzora zunanjih dejavnikov. Med slednje sodijo:

1. Svetloba: sodobni rastlinjaki omogočajo ustrezno razporeditev sončne svetlobe po celotni površini rastlinjaka, prav tako pa tudi omejevanje količine svetlobe, ki pade na rastline.
2. Mikroklima: rastlinjak omogoča nadzor in vzpostavitev optimalnih pogojev za gojenje posamezne vrste. Prilagodite lahko temperaturo, vlažnost, svetlobo in podobno.
3. Omejevanje bolezni: ker je rastlinjak zaprt prostor, so možnosti za vstop bolezni in škodljivcev manjše.
   Rastlinjak zagotavlja večjo energetsko učinkovitost ter poveča proizvodnjo. Prav tako omogoča gojenje rastlinskih vrst izven sezone ne glede na vremenske pogoje.

Manjši rastlinjaki so primerni zlasti za lastnike manjših površin, ki želijo od njih dobiti največ. Tak rastlinjak lahko dobite po finančno dostopnih pogojih, prav tako pa se lahko rastlinjak prilagaja vašim potrebam. Najenostavnejša je izbira rastlinjaka s plastičnimi profili ter folijo, ki jo po nekaj letih zamenjate. Tak rastlinjak lahko tudi enostavno premikate ter na ta način zagotavljate kolobarjenje na svoji površini ter dodatno preprečite pojav škodljivcev in bolezni. Stroški in vzdrževanje so tako izredno nizki.